Karate-Do seminar  – Japonska 2023

Mesec April, ( 11. – 22.), je bil za tri člansko zasedbo SKIF Zveze Slovenije, zelo navdihujoč. Najprej poln pričakovanj, že zaradi vnovičnih priprav na dolgo potovanje v deželo vshajajočega sonca in zelo močne specifično izrazite azijske kulture, nato zelo osrečujoč z vidika karate seminarja in druženja s karate prijatelji iz celega sveta, saj se z marsikom tri leta fizično nismo videli, zato je bilo pričakovati veliko veselja ob snidenju. Kulturna zadržanost po posledici kovida, je Japonski narod pripeljala k še večji previdnosti in tega je trenutno čutiti prav povsod, na primer zaščitne maske večinoma še vedno uporabljajo.

Uradni del karate seminarja je bil povezan tudi s počastitvijo, ceremonijo in poslovitvijo od umrlega mojstra Soke Hirokazu Kanazawe 10.Dan. Čustveno zelo močan dogodek in prav vsak, ki je bil v kongresni sobi pripravljeni za počastitev mojstra, si je lahko omislil trenutke, ki jih je sam preživel v njegovi družbi in njegova država kot članica v svetovni federaciji. Soke Kanazawa nas je zbral skupaj, kot družino in kot prave vdane karate delavce in delavke, ki skrbijo za kvalitetni karate v osebnem in svetovnem merilu. V mimohodu je bila predstavljena njegova zadnja karate kimona, izbrane fotografije, kratke modre besede, stavki ovekovečeni v dialogih, njegova tradicionalna obleka, kot elegantna uniforma, oder z njegovo sliko napravljen v imitaciji gore Fuji, kakor se je sam tudi rad podpisal in to je bil njegov zaščitni znak harmonije, Waa. Predvajani kratki dokumentarni film, o njegovem življenju, je pospremil glavni SKIF inštruktor sveta, mojster Shuseki Shihan Manabu Murakami 8.Dan, ki je stopil pred mikrofon iz prve vrste mojstrov, ki v tem času predstavlja glavnino SKIF World, druga generacija, katere vodja, Kancho je njegov prvi sin Nobuaki Kanazawa 8.Dan, Shihan Shigeru Sawada 9.Dan, executive vice president. Fantastični strateg in karateist Shuseki Shihan Murakami, se je vprašal, kdo sem jaz, ki sem se kot mlad fant pridružil mojstru, ko se je bližal vrhuncu svoje moči.

Tehnično gledano, je seminar s treningi, zajel veliko dela in načina dela Soke Kanazawe. V drugem delu, je nakazal smer druge generacije, ki bo nedvomno naredila iz osnov velik napredek. Vsi trije, ki smo bili na seminarju, vodja slovenske SKIF Zveze in predsednik strokovne komisije, Shihan Ivan Čerič 8.Dan Hanshi,  generalni sekretar in član strokovne komisije, Sensei Darjan Rošker 6.Dan Renshi,  član strokovne komisije in predstavnik zveze v ZBŠ Slovenije Sensei Lovrenc Kokalj 6.Dan Renshi,   smo imeli srečo delati s prvo generacijo SKI mojstrov v Evropi in svetu, katere je s svojim izrazito gentelmanskim in discipliniranim načinom vodil Soke Kanazawa, ki je svoja dela ovekovečil z delovnimi obiski držav, knjigah in videih – filmih. Druga generacija japonskih inštruktorjev sledi smernicam in to se je čez trening pokazalo tako v kihonu, katah, tehničnih kumitejih, prosti borbi. Povsod v izvedbah je bila nakazana smer k hitremu dojemanju  borbene situacije in s tem eksplozivnost izvedbe. Vaje so bile zelo domiselne in enostavno izvedljive. SKIF GHQ inštruktorji, Sensei Sinji Tanaka 7.Dan, Sensei Ryusho Suzuki 7.Dan, Sensei Daizo Kanazawa 7.Dan, Sensei Fumitoshi Kanazawa 7.Dan, Sensei Paul Huglo 4.Dan, gospodična Sensei Hiyori Kanazawa 4.Dan, iz Evrope Shihan Rikuta Koga 9.Dan, Sensei iz Južne Amerike Hanshi Hiroshi Ishikawa 9.Dan, so nam pripravili nepozaben strokovni trening in pogled na situacijo v tem trenutku.

Delovni dan treningov v mestu Ota-ku je potekal s pričetkom zgodnjega jutranjega vstajanja, zajtrk, ki je v samem dnevu dogajanja zelo pomemben, dobro je, če imaš pri nastanitvi vključen zajtrk in nato z vlakom odhod iz Kamate. Ob 9.00 uri zjutraj pričneš, najprej s skupnim treningom in potem izbereš v kateri skupini, s katerim mojstrom boš vadil, kihon, kate ali kumite. Proti poznemu popoldnevu se po kratkem odmoru že prične sodniški seminar – trening. Ko tudi ti dve uri ali tri oddelaš in je ura že krepko čez sedmo zvečer, se po kratki vožnji z vlakom, v majhni sobici urediš in sledi drugi obrok hrane v dnevu. Druženje pred, med in po treningu s prijatelji je resnično kakovostno in tudi tukaj je karate duh vseskozi prisoten.
Po večerji se velikokrat druženje zavleče do skrajnih jutranjih ur, a zato zjutraj nihče ne manjka v vrsti.

Obisk Japonske iz naše strani je vedno z razlogom, a si vedno privoščimo obisk priljubljenih kotičkov, ki niso tako močno oddaljeni od središča dogajanja. Ueno je res čudoviti prostor, v katerem je kar nekaj muzejev, med drugim narodni muzej Japonske, živalski vrt in zelo lepo urejen tradicionalni park.

Kuta Kamakura in Kamakura sta dva bližnja kraja, kateremu se tradicionalno in dušno ne da izogniti. Tradicionalni budistični tempelj, v katerem je spomenik Senseia Gichin Funakoshija, ki je našo dejavnost prvi opisal z besedo Karate in dal svojemu Doju v Tokiu ime Shotokan, je prelep in stara japonska arhitektura, ki temelji na lesu,
je še vedno izredno lepo ohranjena. Park je fenomen, ki ga lahko postavimo ob bok tradicionalnim parkom in templjem, v starodavnem Kyotu. Veliko se nam je že pripetilo v templju. Nekoč smo bili priča treningu lokostrelcev, Kyudo (japonska različica lokostrelstva, ki so jo razvili samuraji). Učitelj se je pojavil in izginil kot duh.
Veliki Buda nas v Kamakuri, (obmorsko mesto, južno od Tokia, katero je bilo politično središče srednjeveške Japonske, regija Kanto, prefektura Kanagawa), vedno pričaka zelo velik in umirjen. Po dolgi poti do njega, je človek zelo vesel, da ostaja in meditira na istem mestu, v vsakem vremenu. Svetovno turistična in predvsem verska točka, privabi veliko obiskovalcev, a zanimivo, da kraj še vedno ostaja zelo skromen in urejen. Vljudnost domačinov je pripeljana do skrajnosti njihove kulture bivanja. V majhni trgovinici s spominčki je vedno živo in prav vsakdo si želi skromnosti za domov, ki ga bo spominjala na svetel trenutek skromnosti zenbudizma.

Prav radi bi se dalj časa zadržali v prelepi Japonski s tolikimi parki, templji in ja, tudi moderna arhitektura je mogočna in se v gostoti naseljenosti dviga v nebo, v katerega te vsaj v Shinjiku popeljejo jeklene tekoče stopnice, ki neumorno krožijo in prevažajo domače in tuje obiskovalce tega neskončnega mesta Tokia iz katerega se opazi tudi vulkanska gora Fuji.

Hitro mine deset dni in tudi Slovenija je lepa in cela Evropa, katere veliko japonskih ljudi nikoli ne bo videla, zato smo še toliko bolj hvaležni, da zmoremo mi obiskati njih in izkusiti to skromnost posameznika v velikem mestu. Toliko na kratko. Gigantsko mesto Tokio ima skupaj z vsemi predmestji, sedaj 40 milijonov prebivalcev. V samem središču jih živi 14 milijovov.

Sensei Lovrenc Kokalj 6.Dan Renshi

Oss!