Na Japonskem pogosto recitirajo dojo kun po koncu treninga, kar pa je na zahodu bolj izjema kot pravilo. Skozi uporabljanje in ponavljanje dojo kuna postanejo te ideje ponotranjene, kakor se ponotranji tehnika, ki jo večkrat ponavljamo. Načela se vedno recitirajo jasno in glasno na koncu treninga. Ponavadi najstarejši v vrsti (SENPAI) recitira eno načelo, ostali v skupini pa ga za njim ponovijo.

DOJO KUN:

HITOTSU: JINKAKU KANSEI ni TSUTOMORU KOTO
HITOTSU: MAKOTO no MICHI o MAMORU KOTO
HITOTSU: DORYOKU no SEISHIN o YASHINAU KOTO
HITOTSU: REIGI o OMONZURU KOTO
HITOTSU: KEKKI no YU o IMASHIMURU KOTO

ENA: Truditi se za izboljšanje značaja.
ENA: Braniti poti resnice.
ENA: Vzgajati moč duha.
ENA: Spoštovati načela etike.
ENA: Izogibati se nespametnemu vedenju.

Beseda HITOTSU pomeni ENA, beseda KOTO pa STVAR. V splošnem to pomeni, da je vsako načelo v dojo kunu enako pomembno in zaradi tega niso oštevilčena po stopnji pomembnosti, ampak je vsako načelo ena, prvo, najpomembnejše.

Truditi se za izboljšanje značaja

To je najverjetneje najbolj znano in razširjeno načelo. Karateisti ga velikokrat tudi označijo kot glavni razlog za ukvarjanje s karatejem. Pomeni, da je karate kot veščina veliko več kakor samo moč, hitrost, vzdržljivost. Vsi začetniki, še posebej otroci, bi se morali skozi discipliniran in nepopustljiv trening naučiti, kako pomemben je značaj človeka, predvsem izpopolnjevanje značaja. Pri začetnikih se začne gradnja značaja pri izboljševanju osnovnih karate tehnik s ponavljanjem. Tekmovalni duh se bo razvil vzporedno z razvojem samozavesti. Samozavest pa se bo razvila iz vse močnejših, pravilnejših in učinkovitejših karate tehnik. Načelo uči: naučite se uporabljati duha, ne samo za borbo, ampak tudi za premagovanje osebnih problemov, še posebej v težkih časih, družinskih neskladjih ali službenih problemih. Za dosego takšnega duhovnega nivoja je treba prehoditi dolgo in težko pot – veliko treningov in znoja. Ko pa je enkrat ta stopnja duhovne razvitosti dosežena, nam to daje življenjsko korist notranje moči in miru. Boljši je naš znašaj, boljše možnosti bomo imeli za življenje v skupni harmoniji. Ob večji toleranci ter odprtosti do drugih ljudi in njihovih mnenj bi lahko znatno prispevali k zmanjšanju nivoja agresivnih situacij in soočanj.

Braniti poti resnice

Bodi pravičen do sebe in do drugih ter zvest svojemu delu. Zvestoba je močna samurajska tradicija, stara več stoletij. Zvestobo izkazujemo svojemu senseiju, doju, veščini. Vsak učenec bi moral biti zvest svojemu učitelju in mu slediti, kakor so včasih samuraji bili zvesti in so sledili svojim fevdalnim gospodarjem, tudi v smrt brez kakršnega koli odlašanja, če je bilo to potrebno. To se sicer sliši zelo nenavadno in nerealno za današnji čas, je pa tudi nesmiselno, da bo učitelj prenašal vso svoje znanje na nekega učenca, ki lahko vsak trenutek odide. Učenec skozi leta treniranja dokaže svojo pripadnost učitelju. Učenec bo zaradi svoje pripadnoste in zvestobe učitelju nagrajen. Učitelj bo nanj prenesel veliko količino znanja in izkušenj, vez med učencem in učiteljem se bo povečala in utrdila, kar pa je osnova za uspešno učenje.

Vzgajati moč duha

Na splošno se to načelo razume kot spodbujanje udeležencev v doju, da se pri svojem delu čim bolj trudijo. Vsak prihod v dojo zahteva in pričakuje stoodstotni trud v učenju karateja. Učitelj pričakuje vso pozornost učenca in učenec mora pričakovati vso pozornost in prizadevanje učitelja. Osredotoči se, da boš opravljal naloge po svojih najboljših močeh, pravi načelo. Nekatera gibanja in motorika je težja kakor druga. Če karateist ne bo poizkušal in se trudil razumeti, ne bo nikoli uspel pravilno izvajati teh gibov in jih razumeti. Povsem razumljivo je, da se ljudje med seboj razlikujemo in da se razlikujejo tudi fizične komponente posameznih ljudi. To je popolnoma jasno. Boljše, kakor koncentracija in osredotočenje na tisto, kar ne moremo narediti, je koncentracija in osredotočenje na tisto, kar lahko naredimo in znamo. Ves čas učenja dajaj svoj maksimum. To je vse, kar kdo od tebe kadarkoli pričakuje. Za dosego zadanega cilja – mojstrstva borilne veščine, je potrebna popolna predanost in vezanost.

Spoštovati načela etike

To načelo uči: bodi vljuden, ker nihče ne mara tistih, ki delajo težave. Od karateista se pričakuje, da se lepo obnaša na treningu, v razredu in v vsakdanjem življenju. Lahko se zgodi, da se nekdo ne bo strinjal z nekaterimi zahtevanimi načeli etike. Ampak kljub temu, dokler si v doju, se od tebe pričakuje spoštovanje teh načel etike, da si vljuden in spoštljiv ves čas. Spoštovanje drugih je zelo pomemben del japonske in okinavske kulture in je zato skupno z borilnimi veščinami. Gichin Funakoshi je poudarjal, da se karate začne in konča z etiko. Dejal je tudi, da brez vljudnosti ni doja. Etika doja je natančno definirana. Pravilno se priklanjaj, kaži spoštovanje karkoli delaš in kamorkoli greš. Pokaži spoštovanje tudi do ostalih: senseiju, staršem, učitelju v šoli, zakonu, preminulim, naravi. V težki situaciji nas vljudnost in spoštovanje lahko reši potencialnega nasilja in nevarnih situacij.

Izogibati se nespametnemu vedenju

Zaželjeno je izogibanje nespametnemu vedenju. To je vedenje, za katerega sami menimo, da ni pametno. Pri tem načelu je poudarek na nasilnem vedenju. Pomeni, da se je treba izogibati nasilnemu vedenju, če to le mogoče. V to kategorijo pa ne uvrščamo samo nasilnega vedenja, ampak tudi druge oblike vedenja, ki imajo takšne ali drugačne negativne posledice. Gre za dejanja, ki so formalno ali neformalno nesprejemljiva za družbo. Klasifikacije različnega vedenja v razred pametnega ali nespametnega bi se morali naučiti skozi karate pot. Če premislimo o problemu na miren in racionalen način, bomo najverjetneje razvili boljšo rešitev, kakor rešitev, ki je nastala pod stresom. Učenje kontrole svojih čustev in emocij je zelo pomembna smernica. Načelo preprosto prosi, da pazljivo premisli, preden ukrepaš. Zapomniti si je treba, da za vsako akcijo sledi takšna ali drugačna reakcija, zato razmišljaj o posledicah, preden ukrepaš. Duh karateista je nepremagljiv, zato moramo svoje znanje uporabiti le za upravičene in moralno sprejemljive namene, kakor bi lahko rekli za samoobrambo oziroma zaščito sebe ali drugih. Oseba z dobrim značajem je zmožna odstopiti od pretepa, zato ker ima svoje telo in čustva pod nadzorom in je umirjen v svoji notranjosti. Ne čuti potrebe po preverjanju svojih sposobnosti na ulici. Zmaguje brez borb in ne bo ničesar obžaloval, saj nihče ne bo ranjen.

NAMEN DOJO KUNA

Namen dojo kuna je postaviti etične predpostavke za treniranje Shotokan karateja in usmerjati otroke, ki se ukvarjajo s karatejem, v pravilno uporabo naučenih veščin. Dojo kun nas usmerja po poti do najvišjega cilja treniranja – obvladovanja samega sebe. Konec koncev, gole tehnike so nepomembne, če jih posameznikov duh ne razvija in ponotranji. Z resnim učenjem tehnike, vsebovane v teh na prvi pogled preprostih načelih, karateist začne s svojim napredkom na poti borilne veščine.

Omenjena načela so bila postavljena z namen zaščite borilnih veščin in preprečevanja njihove zlorabe. Zavedati se namreč moramo, do so lahko ljudje, ki obvladajo borilne veščine in jih zlorabljajo, celo življenjsko nevarni. Zato je zelo pomembno, da učitelji neprestano opozarjajo svoje učence na pomembnost in pravilno razumevanje dojo kuna.